Z vidika akupunkture sta fizično in čustveno zdravje medsebojno povezana, zato čustveni premiki kažejo tudi na prihodnje fizične spremembe. Občutek veselja, žalosti in jeze so vse popolnoma normalne izkušnje, ki jih srečujemo v vsakodnevnem življenju. Ko ta čustva postanejo pretirana ali so zatrta in obrnjena navznoter, lahko povzročijo bolezen. Akupunktura uravnava oba aspekta sočasno, saj s stimulacijo akupunkturnih točk aktivira naš živčni sistem, ta pa naprej organe in z njimi povezana čustva, s čimer se ponovno vzpostavi ravnovesje.
Hierarhija notranjih organov
V TKM je znano, da določenemu organu pripada eno dominantno čustvo, ki se izraža prek njega. Starodavno besedilo, Huangdi nejdžing, primerja delovanje in položaj notranjih organov s hierarhijo, ki jo najdemo v imperiju: »Srce je kot monarh, ki se odlikuje po vpogledu in razumevanju; pljuča so simbol razlage in vodenja uradne pristojnosti in predpisov; jetra imajo funkcijo vojaške vodje, ki se odlikuje v strateškem načrtovanju; žolčnik se ponaša s svojimi odločitvami in presojami; sredina prsnega koša je kot uradnik centra, ki vodi subjekte v svoje radosti in užitke; ledvice so kot uradniki, ki opravljajo energično delo in se odlikujejo s svojimi sposobnostmi.« Pravi tudi, da pet glavnih notranjih organov, ki so srce, vranica, pljuča, ledvice in jetra, določajo funkcije vseh drugih delov telesa, vključno s črevesjem ter našimi čustvi in duhovnim aspektom.
Močna čustva med terapijo so del procesa samozdravljenja!
Ljudi med seanso akupunkture včasih preplavijo močna čustva, ki so lahko bila že dalj časa zakopana pod površjem in so se zaradi pretoka energije začela sproščati. Tovrstnega stranskega učinka se na zahodu zlahka prestrašimo, saj deloma izgubimo občutek nadzora nad našimi čustvi in jemljemo to posledico kot negativni učinek. Vedeti pa moramo, da četudi izvajamo akupunkturo zaradi fizične bolečine, je povečan čustveni izraz le znak, da se je začel proces (samo)zdravljenja.
Kako se lahko počutimo po akupunkturi?
Najpogostejši rezultat je občutek povečane energije v vsem telesu, ki ga lahko spremljajo tudi globoka sproščenost, zasanjanost in hkrati močan občutek prizemljenosti, osredotočenosti in zbranosti, kot bi se zgodil nekakšen »reset« naših aktivnih možganov. Pojavi se lahko tudi utrujenost, ki nas opozori na to, da je telo že samo po sebi zelo izčrpano in da si moramo zagotoviti več počitka. Nekaterim ljudem se celo zdi, da se stanje, zaradi katerega so prišli na terapijo, poslabša. Tako se vanje naseli dvom, da terapija ne dosega pričakovanj in rezultatov. Dobro pa je vedeti, da je to le znak, da so se začele stvari v naši notranjosti premikati in zdraviti.