Jesen je po tradicionalni kitajski medicini (TKM) za telo zelo izsušujoče obdobje, ki lahko oslabi pljuča, zato moramo paziti, da se ravnamo po priporočilih pri prehrani. Ker temperaturna razlika med dnevom in nočjo postaja vse večja, hitro zbolimo, kar se pokaže predvsem na pljučih. TKM poudarja, da moramo tudi pri čustvih paziti na ravnovesje, saj je to obdobje, ko smo bolj žalostni in slabše razpoloženi.
V tradicionalni kitajski medicini zdravniki prehladna obolenja delijo v več skupin, in tako je tudi zdravljenje zelo individualno. Enak virus lahko enemu človeku povzroči drugačne simptome, kot drugemu. V splošnem pa se v kitajski medicini delijo prehladi na prehlad tipa veter/vročina ter prehlad tipa veter/mraz, čeprav obstaja še kopica drugih različic in delitev.
Prehlad tipa veter/vročina
Simptomi: Kadar nas prizadene tovrstni prehlad imamo v splošnem povišano telesno temperaturo (visoka vročina), prisotno je tudi vneto grlo, prekomerno potenje, nosni izcedek je rumenkaste barve, usta so izsušena, peče nas grlo, lahko tudi ustna votlina, obloga na jeziku je prav tako rumenkaste barve, konici in stranski del jezika pogosto rdeč, vse skupaj pa spremlja še neprivlačen glavobol. Notranji veter kot patogeni dejavnik je zelo agresiven, njegovo gibanje je hitro in intenzivno. S seboj prenaša po telesu tudi ostale škodljive vplive, zato so lahko prisotne tudi bolečine v mišicah, kosteh, sklepih, ki se rade selijo po telesu.
Kaj lahko naredimo? Predvsem je pomembno, da pri tem tipu prehlada pijemo dovolj tekočine, saj se telo zaradi potenja hitro dehidrira.
Recept TKM zdravnika Chenga: Meso (svinjsko) narežemo na trakove (lahko uporabimo tudi svinjske ali goveje vampe), namočimo v belo vino in sojino omako ter koriander (ta izloča vročino). V posodi segrejemo olje, vse skupaj popečemo in osolimo. Kuhamo dlje časa.
Čaj iz cvetov kitajske krizanteme: eliksir mladosti
Tovrstne krizanteme, ki se uporabljajo za čaj, rastejo le v Vzhodni Aziji. K nam so v Evropo prišle nekje v 17. stoletju in so nekoliko drugačne, zato za čaj niso primerne. Po lastnostih so kitajske krizanteme yin zelišče, ki telo prijetno hladijo in pomirjajo. Predvsem se uporabljajo pri izganjanju jetrne vročine iz telesa ter pri vdoru notranjega vetra, zato so še posebej primerne v času prehladnih obolenj in v času zime, ki mu vlada element yin. Čaj iz cvetov krizanteme ima več učinkov, lajša glavobole, pomirja oči in akne, pomaga pri bolečem in vnetem grlu, pri zobobolih in bolečih dlesnih. Prav tako se ga uživa, ko so prisotne težave s krčnimi žilami, pri zadebeljenih arterijskih stenah in pri srčnih boleznih, saj cvetovi uravnavajo cirkulacijo krvi in vodne poti v telesu. Redno uživanje čaja znižuje tudi povišan ali visok krvni tlak, zmanjšuje vnetja ter uravnava holesterol.
Kako se pripravi čaj: vrelo vodo prelijemo čez 3 do 5 posušenih cvetov krizantem (odvisno od velikosti), nato pustimo, da se čaj rahlo ohladi. Še toplega počasi popijemo, krizantem ne odstranimo in jih ne zaužijemo. Ko smo čaj popili čez cvetove ponovno prelijemo vročo oz. vrelo vodo in pustimo, da se krizanteme namakajo, lahko tudi do 24 ur. Nato čaj pogrejemo in ga ponovno pijemo počasi po požirkih. Čaj je tudi odličen v kombinaciji z jagodami goji. Poleg cvetov v skodelico dodamo 15g do 20g jagod goji ter pustimo, da se čaj malo ohladi. Tekočino popijemo ter se posladkamo z jagodami. Cvetove ponovno namočimo in jih popijemo čez nekaj ur.
Proti utrujenim, rdečim in pekočim očem: polaganje cvetov krizantem čez oči ter spiranje oči s čajem. Krizanteme niso alergene, zato ni potreben strah, da bi se oči vnele pri uporabi le teh. Odlično je tudi spiranje oči s toplim čajem, da se navlaži sluznica in preide učinek v globino oz. v predel za očmi. Cvetove si položimo na oči za 15 do 20 minut, lahko vsak dan, po potrebi tudi večkrat na dan, še posebej ko čutimo v očeh napetost. Kadar si oči spiramo s čajem lahko to vnesemo tudi v dnevno rutino, vsako jutro ali zvečer pred spanjem spiramo oči približno 2 do 3 minute. Pomembno je le, da si oči spiramo s toplim in ne mrzlim, ohlajenim čajem.
Prehlad tipa veter/mraz
Simptomi: Pri tovrstnem prehladu nas pogosto spremlja glavobol, trese nas mrzlica, jezik je bled z belkasto oblogo, nosni izcedek je prav tako bel, imamo občutek teže in bolečine v udih, 
prisoten je kašelj ter splošna šibkost telesa. Manj apetita imamo po pitju tekočin in splošno po uživanju hrane. V nekaterih primerih gre tudi za različne kombinacije simptomov. Kadar prehlad spremlja tudi občutek teže na prsih, slabost ali bruhanje potem je poleg notranjega vetra, ki s seboj prenaša hlad ali mraz, telo zajel tudi prebitek vlage. V primeru, ko je kašelj zelo suh in ga spremlja tudi občutek suhosti ustne votline in jezika pa pravimo, da je poleg vetra in hladu naseljena v telesu tudi suša/suhost, kot škodljivi vpliv. Če opomnimo obstaja več škodljivih vplivov, ki so povezani z notranjimi organi. Jetra so povezana v vetrom, srce z vročino ali ognjem, vranica z vlago, pljuča s sušo ali suhostjo ter ledvice s hladom ali mrazom. Kadar so ti organi šibki se lahko pojavi porast škodljivih vplivov v telesu, saj organi zaradi šibkosti ne opravljajo svojih fizioloških funkcij v polni meri. V vsakem primeru je pomembno, da pri tovrstnem prehladu spodbudimo potenje in zmanjšamo obroke, saj je potrebno izgnati toksine iz telesa ter omogočiti imunskemu sistemu, da opravi svojo funkcijo.
Človeško telo je kot hiša: V tradicionalni kitajski medicini pravimo, da je človeško telo kot hiša. Vsaka hiša ima okna in vrata preko katerih dovajamo v hišo sveži zrak, svežo energijo, prav tako telo. Preko odprtih treh vrat, to je razstrupljanje preko blata, razstrupljanje preko urina ter preko kože in por se naše telo lahko najbolje očisti.
Recept TKM zdravnika Chenga: Stepemo 4 jajca, dodamo sol in 3 dcl belega vina – vse dobro premešamo. V posodi segrejemo rastlinsko olje. Posebej v drugi posodi zdrobimo ali nastrgamo 10g svežega ingverja (po želji lahko še več), mu dodamo kis po okusu. Jajce s primesmi zlijemo na segreto olje, ko se malo popeče, zmešamo in dodamo še ingver v kisu.
Kako na naraven način spodbuditi potenje pri prehladu veter/hlad ali mraz: Potrebno je skuhati 1 skodelico močne, črne turške kave brez dodanega sladkorja ali drugih živil. Še vročo kavo po požirkih popijemo ter nato še 3dcl zelo tople vode. Nato se uležemo v posteljo in pokrijemo s čim več odejami, da se začne proces potenja. V postelji ležimo približno 40 do 60 minut, nato si privoščimo vroč tuš in se dobro oblečemo. Nekaj ur počivamo in vmes popijemo čim več tople vode. Ta preprosti nasvet ima zelo učinkovite in hitre rezultate. Zaradi močnega potenja se iz telesa izloči veliko toksinov, kar pripomore k hitrejšemu in boljšemu okrevanju, četudi se tistih nekaj ur počutimo nekoliko bolj utrujeni.
Kadar je v telesu prebitek hladu ali mraza moramo telesu dovajati energijo yang, oziroma hrano, živila, zelišča, ki so po lastnostih topla in vroča. Vroče zelišče pospešuje cirkulacijo krvi in telesnih tekočin ter tako nudi podporo organom, da dosežejo svojo izgubljeno telesno temperaturo in se dvignejo v svojem delovanju.
Čaj iz bele čebulice, ingverja, cimeta in sveže bazilike .ogreje in krepi telo ter pomirja
Par glavic mlade bele čebulice narežemo na tanke kolobarčke, dodamo malo sveže nastrgane koreninice ingverja, ščepec cimeta ter nekaj sveže bazilike. Vse skupaj postavimo na ogenj v hladno vodo ter pustimo, da voda zavre. Lahko naredimo tudi prevretek in tako pustimo na ognju, da sestavine vrejo še približno 3 minute. Čaj lahko pijemo 3 krat na dan po eno skodelico. Čaj bo prav tako spodbudil potenje s čimer se bo pospešila cirkulacija krvi, kar bo telesu omogočilo lažje odvajanje škodljivih vplivov iz notranjih organov.
Jesenska prehrana
»Zgodaj jeseni moramo ‘posušiti’ vlago, ki jo je prineslo poletje, malo pozneje v jeseni pa ‘navlažiti’ suhost, ki jo prinaša jesen, da v zimo vstopimo čim bolj pripravljeni,« pravi dr. Cheng Ping, ki ima tudi nekaj konkretnih navodil glede prehrane. Tako priporoča, da jeseni uživamo čim več stvari, ki krepijo Yin in vlažijo pljuča, na primer kitajski yam (v Sloveniji ga lahko nadomestimo z navadnim krompirjem), sezonsko sadje – jabolka, hruške, nekoliko pozneje tudi mandarine, pomaranče, grenivke, kivi itd. Jeseni ne uživamo preveč cimeta, ingverja in pekočih stvari, saj preveč izsušijo telo.
Kot pri prehrani tudi pri prehranskih dodatkih gledamo, da uživamo take, ki vlažijo pljuča in krepijo Yin – med drugim so to kitajski bodičasti luknjičar (fu ling), bela drhtavka (yin er), ameriški ginseng, kitajske lilije. Vse te stvari lahko uživamo tudi pri prehrani, ne zgolj kot dodatke – odvisno seveda od tega, v kakšni obliki jih dobimo. V času, ko smo bolj pod stresom ali obremenjeni, je dobro, da si naredimo kuro z B-komplexom, ki bo na naraven način pomiril živčni sistem, izboljšal apetit in tudi spanec. Ljudje, ki imajo težave s kostmi, naj še posebej jeseni in pozimi uživajo dodatek Kalcija (z vitaminom D3), ob krčih pa tudi Magnezij.
Redno zračimo bivanjske prostore!
Prostore zračite, da se v sobah ne zadržuje slab zrak, vendar pri tem pazite, da vas ne prepiha. Prostore lahko tudi očistite s kisom, ki ga pustite izparevati na najnižji temperaturi za pol ure. V tem času odprete vsa vrata v vašem stanovanju. Uporabite 3dcl kisa in 3 dcl vode, da ne bo koncentrat premočen. »To je še posebej dobra metoda takrat, ko predšolski in šolski otroci prinašajo domov različne viruse, saj jih kis na naraven način uspešno uniči,« svetuje dr. Cheng Ping.
Preventiva pa je vsekakor boljša kot kurativa!
Tradicionalna kitajska medicina spodbuja in poučuje ljudi, da se ohranja harmonija in ravnovesje telesa in duha skozi ves čas, ne le takrat, ko nas doleti težava. Preden pride do izbruha bolezni moramo vedeti, da se v telesu že mnogo prej dogajajo razna zastajanja tekočin in vitalne energije qi. Zato ukrepajmo prej in si zagotovimo čudovito jesen in zimo.
