Živimo v svetu z nešteto teorijami o zdravi prehrani, zato je včasih težko vedeti, kaj je za naše telo res dobro in kaj ne. Enkrat je maslo zdravo, spet drugič ne; enkrat je surova hrana zdrava, spet drugič ne. Naši pogledi na zdravo prehrano se ves čas spreminjajo, pogosto odvisno prav od najnovejših ugotovitev kliničnih raziskav. Vse že vemo o maščobah, ogljikovih hidratih, beljakovinah, mineralih in vitaminih, a ne glede na to, kako napredno je naše znanje o hrani, vedno znova nastajajo še dodatne študije, ki uvajajo nekaj novega ali nekaj novega razkrijejo.
Kaj v resnici potrebuje naše telo?
To je vprašanje, na katerega skoraj nikoli ne najdemo pravega odgovora. Kitajci pa imajo svoj odgovor na pomen zdrave prehrane, podprt s koncepti, ki so močno povezani s tradicionalno kitajsko medicino. Kitajski zdravniki najbolj trdno podpirajo rek »Si, kar ješ!« in »Hrana je zdravilo, zdravilo je hrana«! V nasprotju z zahodno medicino se vloga hrane in zdravil v tradicionalni kitajski medicini prekrivata. Na primer, lubenica je hrana, v vročih dneh pa lahko zaradi svojih vlažilnih lastnosti deluje na telo tudi medicinsko, kot zdravilo. Da lahko bolje razumemo naše telo, je dobro poznati nekaj osnov kitajske medicine.
Pet lastnosti živil
V tradicionalni kitajski medicini je hrana razdeljena na pet vrst: mrzla, hladna, nevtralna, topla in vroča. Narava hrane ni odvisna od dejanske temperature, temveč od tega, kakšen učinek ima na telo človeka po zaužitju. Ko oseba nenehno uživa eno vrsto hrane, to ustvari neravnovesje v telesu in vpliva na njen imunski sistem. Tako je eden od ključev kitajske medicine, da naše telo ostane ‘nevtralno’.
Hrana, ki je topla in vroča (Yang), prinaša toploto v naša telesa – npr. govedina, kava, ingver, pekoči čili in ocvrta hrana – medtem ko mrzla in hladna (Yin) hrana hladi naša telesa – npr. solata, sir, zeleni čaj, lubenica in pivo. Nevtralna hrana je hrana, kot so razna olja, riž, svinjina in večina vrst rib. Oseba, ki ima v telesu preveč toplote, ji je običajno vroče, pogosto se znoji, lahko ima otekel jezik ali pa ima težave z zaprtostjo. Oseba, ki ima v telesu preveč mraza je na pogled videti bolj bleda, ima hladne roke in noge, lahko se počuti šibko, utrujeno ali ima slabšo prekrvavitev. Ko se to zgodi, svetujemo, da oseba spremeni način prehranjevanja.
Več kot le okus!
Zdravniki tradicionalne kitajske medicine delijo okuse na pet različnih vrst: kislo, grenko, sladko, začinjeno (pekoče) in slano. Toda za Kitajce so to več kot le čutila in več, kot le okus. V tradicionalni kitajski medicini telo vsak grižljaj hrane razpošlje ustreznim organom: kisla hrana vstopi v jetra in pomaga ustaviti potenje, olajša kašelj; sol vstopi v ledvice in lahko ima odvajalni učinek, čisti in mehča; grenka hrana vstopi v srce in tanko črevo in pomaga ohladiti toploto in posušiti vlago; začinjena ali pekoča hrana vstopi v pljuča in debelo črevo in pomaga spodbuditi apetit; sladka hrana vstopi v želodec in vranico ter pomaga pri ‘mazanju’ telesa. Zato je pomembno, da imamo vsak okus prisoten v prehrani.
Ali to pomeni, da smo zdravi, če jemo samo nevtralno hrano v vseh okusih? Ni nujno. Na izbiro hrane vplivajo tudi zgradba telesa, sezona in kraj, kjer živimo. Na stanje telesa lahko vplivata tudi starost in spol. Z drugimi besedami, kitajski zdravniki svoja priporočila prilagajajo različnim pogojem. Ena velikost obroka tudi ne ustreza vsem. Tako kot imamo vsi različne osebnosti, imamo tudi vsi različne telesne konstitucije. In tako kot ne moremo na enak način komunicirati z vsemi ljudmi, tudi ne moremo na enak način hraniti svojega telesa z isto hrano.
TKM ponuja individualen pristop pri izbiri hrane!
Oseba, ki ima v telesu veliko ‘vlage in sluzi’ ima v večini primerov težave s prekomerno težo, lahko se tudi veliko poti in ima mastno kožo na obrazu. Človek, ki ima v telesu veliko ‘vlage in vročine’ pa je ponavadi suhe konstitucije in ima pogosto bolj zardel obraz. Oba potrebujeta različno hrano, da se lahko izloči vlaga. Vsaka vrsta hrane lahko, odvisno od njene narave, izboljša ali pa poslabša položaj, saj ni snovi, ki bi bila tako univerzalna, da bi bila za vsakogar dobra. Mnogi tudi menijo, da je ingver zdrav, toda ko je nekdo že zelo suh človek in že ima v telesu prebitek toplote, bo z zaužitim ingverjevim čajem postal le še bolj suh. Zato svetujemo, da se glede zelišč in prehrane posvetujete tudi z zdravnikom TKM, ki vas bo usmeril v način prehranjevanja glede na vašo konstitucijo in težave.
ISKANJE ZLATE SREDINE
Navsezadnje je tisto, kar se šteje za zdravo, hrana ki je uravnotežena in vsebuje vsega po malem. Vsako živilo je hranljivo in dokler zdrav človek ne zaužije ničesar preveč in ničesar premalo, nič ni nezdravo. Sprejeti moramo zlato sredino in se izogibati skrajnostim.
V tradicionalni kitajski medicini je pomembno, da ne jemo preveč – le do 70% svoje zmogljivosti oz občutka sitosti. Jesti moramo hrano z zmerno temperaturo (ne prevroče, ne premrzlo), da se izognemo preobremenitvi prebavnih organov. Le tako je lahko naše telo v ravnovesju.
Na Kitajskem obstaja pregovor: »Pet vrst zrn ali žit zagotovi prehrano organom; Pet vrst zelenjave zagotovi sitost; Pet vrst domačih živali zagotovi bogastvo zdravja; Pet vrst sadežev zagotovi podporo telesu«. Z uživanjem vseh vrst pomeni, da smo poskrbeli za uravnoteženo prehrano, pri kateri se hrana uživa v ustreznih kombinacijah glede na njihovo naravo in okuse ter se dopolnjuje s hrano, ki jo človeško telo potrebuje. Prisluhnimo si in poslušajmo kaj nam pravi naše telo!
